#Razvojniprojekt»Za njeno prihodnost – ozaveščanje proti otroškim porokam med začetniki v Libanonu«, 2020-2022Zavod EMMA v sodelovanju z @ZavodKrog in lokalnim partnerjem @DevelopmentalActionwithout Borders-Naba’a izvaja 3 letni #projekt v Libanonu, katerega cilj je ozaveščanje proti otroškim porokam v #nasiljepospolu med začetniki v Libanonu. Namen projekta je, da Zavod Emma skupaj s partnerjem ciljno zmanjša število #otroskeporoke v Libanonu in zagotavi žrtvam psihično in zd … Poglej več
8.4.2021
Kljub Covid-19 se aktivnosti v projektu »Za njeno prihodnost« v Libanonu nadaljujejo
Čeprav se tudi v Libanonu še vedno soočajo s krizo zaradi Covid-19 in vsak dan zabeležijo po več kot 2000 novih okužb, v okviru projekta »Za njeno prihodnost – ozaveščanje proti otroškim porokam med begunci v Libanonu« še vedno vztrajamo in izvajamo aktivnosti – čeprav prilagojeno in večinoma po spletu – v veliki meri po načrtu.
Po spletu od začetka projekta potekajo delavnice za skupine deklet oziroma staršev. Na spletnih srečanjih se pogovarjajo o pravicah žensk, pravicah otrok, otroških porokah, razliki med biološkim in družbenim spolom, nasilju po spolu in zaščiti otrok in žensk. Na najmanj petih delavnicah je doslej sodelovalo že več kot 250 deklet, 250 očetov in 300 mater.
Istočasno v okviru projekta, ki ga Zavod Emma izvaja v sodelovanju z Zavodom Krog in s financiranjem Ministrstva za zunanje zadeve in Republike Slovenije, potekajo spletna srečanja z voditelji lokalnih skupnosti in učitelji, ki imajo pomembno vlogo pri promociji pravic otrok in žensk ter zajezitvi otroških porok. Doslej jih je na treh delavnicah sodelovalo že več kot osemdeset.
Trenutno za voditelje v lokalnih skupnostih poteka tudi prvi večdnevni trening o nasilju po spolu in otroških porokah. Poleg znanja o nasilju po spolu in otroških porokah bodo udeleženci na treningu dobili tudi veščine za organizacijo akcij in kampanj za ozaveščanje proti vsem vrstam nasilja ter bodo v nadaljevanju projekta izvedli več lokalnih in nacionalnih akcij proti nasilju po spolu.
V okviru projekta se je sicer priskrbelo tudi pomoč več kot 400 najbolj ranljivim družinam, ki so zaradi Covid-19 ostale brez vira dohodka in bile prizadete zaradi naraščajočih cen in slabega gospodarskega položaja v Libanonu. Zaradi Covid-19 smo v Libanonu okrepili tudi izvajanje psihosocialne pomoči za ženske, ki so v teh razmerah pogosto žrtve različnih vrst nasilja.
Projekt financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja. Mnenje in vsebina projekta ne predstavljata uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.
Smem biti to, kar sem
Rane otroštva nosimo s seboj. Po zadnji uradnih podatkih iz raziskave slovenskega ministrstva za pravosodje oktobra 2020 je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe. Vsak peti Slovenec! 400.000 ljudi. Njim dodajmo tiste iz družin, ki jih je zaznamovalo nasilje, alkoholizem in druge odvisnosti, hude telesne in duševne bolezni, disfunkcionalni medčloveški odnosi. Vsi ti ranjeni otroci imajo kot odrasli številne težave.
Zaradi okoliščin, ki jim kot otroci nismo bili kos, smo razvili nezdrave vedênjske vzorce in destruktivne obrambne mehanizme, zmaličene vrednote in škodljiva prepričanja. Ta programiranja otroštva so oblikovala očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Ali drugače: živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Zlorabe (spolne, fizične, čustvene) in vse oblike psihičnega nasilja so ustvarile rane (ki smo jih prekrili in skrili), travme (ki smo jih potlačili) in bolečine (ki jih anesteziramo z nadomestki: z bogastvom, oblastjo in močjo, s karierami in priznanji, odvisnostmi vseh vrst).
Ko se nam v življenju zgodijo pretresi in se sesujejo stvari, ki smo jih zgradili (prijateljstva, služba, družina, zdravje, imetje, partnerski odnos idr.), so ta pogorišča priložnosti in možnosti za nov začetek. Zgradimo lahko nekaj novega! Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost od sedanjosti, v katero smo vpeti, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave, nove izkušnje in naravnanosti. Spopasti se moramo z nekdanjimi zlorabami, nasiljem, strahovi, z grozo, ohromelostjo, ranami, bolečinami, travmami in vsemi njihovimi posledicami. A to še zdaleč ni dovolj.
Ne moremo očistiti preteklosti, če ne vemo, s čim naj staro nadomestimo. Kako naj ravnamo drugače, če so naše obrambe in odzivanje edino, kar poznamo, saj smo se jih priučili že v otroštvu? Torej moramo novo šele spoznati: svoje temeljne bivanjske pravice in zdrave mehanizme sobivanja z ljudmi. Avtorica jih osvetli v desetih poglavij, v katerih se posveti čustvom, mislim, mnenjem in prepričanjem, vedênjem, našim temeljnim potrebam in vrednotam, odnosu do sreče in odnosov, odnosu do duhovnih dimenzij in Absoluta (Boga).
Knjiga Smem biti to, kar sem je nekakšen vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, ki je pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti.
Maja Megla je bila dolgoletna novinarka in urednica (Mladina, Delo). Diplomirala je iz primerjalne književnosti in v novinarskem času pisala pretežno o kulturi in sodobni umetnosti. Njen prvenec, Stres, kuga sodobnega časa je postal knjižna uspešnica.
