NASILJE NAD ŽENSKAMI
Nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih je bolj prikrito, zato ga je tudi teže prepoznati in preprečevati. Večina takšnega nasilja je storjenega v stanovanju. Med žrtvami je največ žensk, ki so s povzročiteljem v zakonskem ali zunajzakonskem razmerju. Po ocenah nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja in odpravljanja posledic nasilja nad ženskami, je v Sloveniji delež neprijavljenega nasilja, zlasti ko gre za nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih, mnogo višji od uradnih podatkov.
STATISTIČNI PODATKI
O nasilju nad ženskami primanjkuje sistematičnih raziskav in statističnih podatkov. Veliko žensk nasilja ne prijavi, ker se bodisi sramujejo bodisi bojijo nadaljnjega nasilja ali tega, da jim nihče ne bo verjel. Kljub temu pa statistični podatki, ki so na voljo, kažejo grozljivo sliko socialnih in zdravstvenih posledic nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije v Sloveniji ocenjujejo, da je nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji, da je posiljena vsaka sedma ženska in le 5 odstotkov vseh žensk z izkušnjo nasilja išče kakršnokoli pomoč.
nasilje je prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji; posiljena je vsaka sedma ženska in le 5 odstotkov vseh žensk z izkušnjo nasilja išče kakršnokoli pomoč
Problem presega vse kulturne, verske in ekonomske meje in vsako leto prizadene na milijone žensk ne glede na njihov družbeni položaj, etnično pripadnost, starost, versko prepričanje, telesne sposobnosti in spolno usmerjenost. Še posebej ranljive so pripadnice ranljivih družbenih skupin (npr. starejše ženske, invalidke, ženske brez državljanstva), ki jim je pogosto onemogočen dostop do pomoči, bodisi zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi različnih administrativnih ovir.
Nasilje nad ženskami v Sloveniji ni več samo problem zasebne sfere, temveč je dobilo širše družbene razsežnosti s prepoznanjem potrebe po sistemski ureditvi preprečevanja nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih. Celoten sistem preprečevanja nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih mora temeljiti na ničelni strpnosti do vseh vrst nasilja. Poleg tega pa se mora vrednostni sistem v slovenski družbi razvijati v smeri, kjer bo nasilje prepoznano kot nedopustno kršenje temeljnih človekovih pravic. Zato je nujno načrtno ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih, predvsem pa vključevanje tematike nesprejemljivosti nasilja, nenasilnih načinov reševanja konfliktov, spoštovanja človekovih pravic ter razvoja osebnih in družbenih vrednot v šolske programe.